Arhiv za kategorijo ‘Botanika’
Rdeči bor
Rdeči bor ali gozdni bor je vednozeleno (zimzeleno) gozdno drevo. Korenine ima dolge in močno razraščene, zato uspeva tudi na slabši, peščeni zemlji. Spočetka pokriva steblo in veje rdečkasto lublje, pozneje ga zamenja sivorjava, razpokana skorja. Les je smolnat in ima dobro vidne letnice. Listi so iglasti in zrastejo v dvojicah iz skupnih nožnic.
Rdeči ali gozdni bor

Na daljših mladikah se spomladi pokažejo prašni cveti in pestične mačice. Ob dnu je na teh mladikah po več prašnih cvetov, ki so brez odevala in imajo mnogo prašnikov. Pelod je suh in ga raznaša veter (vetrocvetka).
Na istem drevesu so na koncu mladik pestični cveti, ki so združeni v pestično mačico.
Charles Darwin
Angleški znanstvenik in utemeljitelj nauka o razvoju živega sveta Charles Darwin (1809-1882) je dokazal, da so rastline spremenljive in da nastajajo v naravi vedno nove, popolnejše zvrsti in vrste rastlin.
Charles Darwin

V boju za obstanek se ohranjajo samo tiste rastline, ki so se tako spremenile, da se lahko prilagode svojemu okolju, druge pa prej ali slej odmro. Torej je v naravi izbira med rastlinami ali, kakor pravi Darwin, naravni izbor ali selekcija. Po Darwinovih naukih o selekciji so skušali mnogi znanstveniki in napredni poljedelc, sadjarji in vrtnarji umetno ustvariti nove zvrsti in vrste rastlin ali pa zboljšati že obstoječe vrste. Pri tem delu so uporabljali predvsem križanje in selekcijo. Zato jih imenujemo selekcioniste. Med prvimi, ki so dosegli velike uspehe, sta bila ameriški farmar Luther Burbank (izgovorjava Berbank) (1849-1926) in ruski sadjar Ivan Vladimirovič Mičurin (1855-1935). Burbank je vzgojil nove sorte krompirja, graha, slivo brez koščic, kaktus brez bodic, Mičurin pa predvsem mnogo novih žlahtnih sort sadnega drevja, ki uspeva tudi v mrzlih krajih.
