e-informacije

Alge so steljčnice, ki imajo v celicah klorofil ali druga barvila in se samostojno preživljajo. Žive v vodi, pa tudi v vlažni zemlji, po mokrem skalovju, po drevesnem lubju, zidovju in podobnih krajih.

• Sladkovodne alge

Spirogira je zelo razširjen alga, raste po stoječih in počasi tekočih vodah. Steljka je nitasta, nerazrasla ter plava prosto v vodi. Sestavljena je iz zaporednih celic, ki se množe z delitvijo; po delitviji ostanejo celice skupaj in tvorijo nitasto kolonijo. Vsaka celica v nitki živi samostojno. V celicah opazimo z drobnogledamo protoplazmo, eno ali več trakastih, spiralno zavitih klorofilnih telesc, jedro in mrenico.

Sirogira je zelena rastlina. V njenih celicah se torej dogaja fotosinteza. Ogljikov dioksid dobiva iz zraka, ki je v obliki drobnih mehurčkov razpršen v vodi. Vse rudninske snovi sprejema iz vode.

V manjših stoječih mlakah in po jarkih živi pogosto enocelična alga evgena. Z bičkom na prednji strani celice se lahko prosto giblje (plava) v vodi.

• Morske alge (zelene, rjave, rdeče alge)

Največji delež alg živi v morju. Razen zelenih alg so v morju pogoste vrste rjave alge in rdeče alge. Med rjavimi algami so najbolj znane razne haluge, ki imajo mnogocelično, včasih pravemu steblu il listom podobno steljko. Rjavo barvo imajo te alge od nekega rjavega barvila, ki pokriva klorofil.

Zelene alge 

Pomen alg za življenje v morju je zelo velik. Ob obrežju in po plitvinah, vse do globine 150, slge ponekod na široko prekrivajo morsko dno, da so videti kakor pregreznjeni travniki ali potopleno grmovje.  Med njimi žive in se skrivajo razne morske živali: raki, polži, školjke, hobotnice, sipe, zlasti pa ribe. Tem in drugim živalim v morju je za življenje nujno potreben kisik, ki ga alge izločajo v vodo pri asimilaciji ogljikovega dioksida.

Rdeče alge

Velika je tudi množina drobnih očesu nevidnih alg, ki plavajo više v zgornjih plasteh morij in tvorijo rastlinski plankton. S planktonskim algami se hranijo manjše morske živalice, ki so potem za hrano večjim živalim. Tako je s prostim očesom nevidni morski plankton posredno vir vsega živalskega bogastva morij in oceanov.

Kalitev imenujemo razvoj mlade rastlinice iz semena. Da pospešimo ta razvoj, semena najprej nekaj časa (en dan) namakamo in jih nato vsadimo v prst ali pa tudi v žganje, če ne namravamo gojiti rastline do konca.

Kalitev fižola (kalitev fižolovega semena). Najprej nabrekneta pri kalitvi klična lista in se razmakneta tako močno, da pretrgata semensko lupino, tako da nato kmalu odpade. Prva se pokaže iz semena podaljšana koreničica. Ta sili v podlago in se začne razvijati v glavno korenino; iz nje poganjajo vstran stranske korenine.  Tudi stebelce in prva dva lista brstična hitro rasteta in prodreta z ukrivljenim stebelcem vred na svetlo ter ozelenita. Nato se stebelce kmalu zravna in razvije nadzemeljsko steblo, prvima listoma brstiča pa sledijo kmalu še drugi zeleni listi. Najnižje na steblu sta prirasla klična lista. Klični listi so sploh prvi lsiti, ki se razvijajo na steblu cvetnic. Ker imajo drugačno nalogo kot zeleni listi, se razlikujejo od njih tudi po obliki.

Lokvanji so povodne rastline z velikimi zvezdastimi cveti. Časa ima štiri liste, venčnih listov in prašnikov je mnogo. Plod je mnogosemenska jagoda. 

Beli lokvanj je najlepši kras naših stoječih in počasi tekočih voda. V blatnem dnu ima koreniko, iz nje poganjajo dolgopecljati listi in veliki cvet. Listi plavajo na vodi in imajo samo na gornji strani listne reže.

Cveti so beli in prijetno diše. Čaša ima štiri liste, ki so zunaj zeleni. Venčnih listov je mnogo. Proti sredini cveta so vedno ožji in prehajajo v prašnike. Plodnica je široka, vrčasta in dozori v mnogosemensko jagodo.