Nastanek Rima.
V 8. stoletju je na sedmih gričih (Kapitol, Palatin, Aventin, Kvirinal, Viminal, Eskvilin in
Celij) ob reki Tiberi nastalo več naselij, kjer so prebivala različna plemena. Sprva so
naselju vladali etruščanski kralji in že tedaj je tu nastala mestna državica Rim, ki je s
pomočjo vojn in s spretnostjo v kasnejših stoletjih zelo razširila svojo oblast. Okrog leta
500 pr.Kr. so prebivalci Rima etruščanskim kraljem odvzeli oblast in razglasili republiko.
V naslednjih stoletjih so Rimljani razširili svojo oblast po celi Evropi.
Druga razlaga nastanka Rima temelji na legendi o Romulu in Remu, ki ju je dal njun
stric, v bojazni za prestol,v košari vreči v naraslo Tibero. Ko je voda upadla, je naplavila
košaro pod sedmimi griči, kjer ju je našla volkulja in skrbela zanju ter ju celo hranila s
svojim mlekom, dokler ju niso našli pastirji, pri katerih sta potem odrasla. Kasneje sta
sezidala mesto tam, kjer ju je našla volkulja, vendar sta se pri izbiri imena zanj sprla.
Romul je zaradi tega brata celo ubil in sam postal kralj mesta, ki se po njem imenuje
Roma (Rim).
Rimljani so že prej, zlasti pa v dobi cesarstva veliko gradili. Poleg templjev in svetišč,
med katerimi je najbolj znan Panteon v Rimu, so zgradili mnogo lepih posvetnih stavb, ki
so služile najrazličnejšim namenom. To so bila javna kopališča ali terme, gledališča,
cirkusi, amfiteatri (arene), akvadukti, ceste, slavoloki, mostovi, kanalizacija, graditi so se
začeli tudi večnadstropni stanovanjski najemniški bloki.
