e-informacije

Rdeči bor ali gozdni bor je vednozeleno (zimzeleno) gozdno drevo. Korenine ima dolge in močno razraščene, zato uspeva tudi na slabši, peščeni zemlji. Spočetka pokriva steblo in veje rdečkasto lublje, pozneje ga zamenja sivorjava, razpokana skorja. Les je smolnat in ima dobro vidne letnice. Listi so iglasti in zrastejo v dvojicah iz skupnih nožnic.

Rdeči ali gozdni bor

Na daljših mladikah se spomladi pokažejo prašni cveti in pestične mačice. Ob dnu je na teh mladikah po več prašnih cvetov, ki so brez odevala in imajo mnogo prašnikov. Pelod je suh in ga raznaša veter (vetrocvetka).

Na istem drevesu so na koncu mladik pestični cveti, ki so združeni v pestično mačico.

Angleški znanstvenik in utemeljitelj nauka o razvoju živega sveta Charles Darwin (1809-1882) je dokazal, da so rastline spremenljive in da nastajajo v naravi vedno nove, popolnejše zvrsti in vrste rastlin.

 Charles Darwin

V boju za obstanek se ohranjajo samo tiste rastline, ki so se tako spremenile, da se lahko prilagode svojemu okolju, druge pa prej ali slej odmro. Torej je v naravi izbira med rastlinami ali, kakor pravi Darwin, naravni izbor ali selekcija. Po Darwinovih naukih o selekciji so skušali mnogi znanstveniki in napredni poljedelc, sadjarji in vrtnarji umetno ustvariti nove zvrsti in vrste rastlin ali pa zboljšati že obstoječe vrste. Pri tem delu so uporabljali predvsem križanje in selekcijo. Zato jih imenujemo selekcioniste. Med prvimi, ki so dosegli velike uspehe, sta bila ameriški farmar Luther Burbank (izgovorjava Berbank) (1849-1926) in ruski sadjar Ivan Vladimirovič Mičurin (1855-1935). Burbank je vzgojil nove sorte krompirja, graha, slivo brez koščic, kaktus brez bodic, Mičurin pa predvsem mnogo novih žlahtnih sort sadnega drevja, ki uspeva tudi v mrzlih krajih.

Alge so steljčnice, ki imajo v celicah klorofil ali druga barvila in se samostojno preživljajo. Žive v vodi, pa tudi v vlažni zemlji, po mokrem skalovju, po drevesnem lubju, zidovju in podobnih krajih.

• Sladkovodne alge

Spirogira je zelo razširjen alga, raste po stoječih in počasi tekočih vodah. Steljka je nitasta, nerazrasla ter plava prosto v vodi. Sestavljena je iz zaporednih celic, ki se množe z delitvijo; po delitviji ostanejo celice skupaj in tvorijo nitasto kolonijo. Vsaka celica v nitki živi samostojno. V celicah opazimo z drobnogledamo protoplazmo, eno ali več trakastih, spiralno zavitih klorofilnih telesc, jedro in mrenico.

Sirogira je zelena rastlina. V njenih celicah se torej dogaja fotosinteza. Ogljikov dioksid dobiva iz zraka, ki je v obliki drobnih mehurčkov razpršen v vodi. Vse rudninske snovi sprejema iz vode.

V manjših stoječih mlakah in po jarkih živi pogosto enocelična alga evgena. Z bičkom na prednji strani celice se lahko prosto giblje (plava) v vodi.

• Morske alge (zelene, rjave, rdeče alge)

Največji delež alg živi v morju. Razen zelenih alg so v morju pogoste vrste rjave alge in rdeče alge. Med rjavimi algami so najbolj znane razne haluge, ki imajo mnogocelično, včasih pravemu steblu il listom podobno steljko. Rjavo barvo imajo te alge od nekega rjavega barvila, ki pokriva klorofil.

Zelene alge 

Pomen alg za življenje v morju je zelo velik. Ob obrežju in po plitvinah, vse do globine 150, slge ponekod na široko prekrivajo morsko dno, da so videti kakor pregreznjeni travniki ali potopleno grmovje.  Med njimi žive in se skrivajo razne morske živali: raki, polži, školjke, hobotnice, sipe, zlasti pa ribe. Tem in drugim živalim v morju je za življenje nujno potreben kisik, ki ga alge izločajo v vodo pri asimilaciji ogljikovega dioksida.

Rdeče alge

Velika je tudi množina drobnih očesu nevidnih alg, ki plavajo više v zgornjih plasteh morij in tvorijo rastlinski plankton. S planktonskim algami se hranijo manjše morske živalice, ki so potem za hrano večjim živalim. Tako je s prostim očesom nevidni morski plankton posredno vir vsega živalskega bogastva morij in oceanov.