Morske alge (zelene, rjave, rdeče alge), sladkovodne alge

Alge so steljčnice, ki imajo v celicah klorofil ali druga barvila in se samostojno preživljajo. Žive v vodi, pa tudi v vlažni zemlji, po mokrem skalovju, po drevesnem lubju, zidovju in podobnih krajih.

  • Sladkovodne alge

Spirogira je zelo razširjen alga, raste po stoječih in počasi tekočih vodah. Steljka je nitasta, nerazrasla ter plava prosto v vodi. Sestavljena je iz zaporednih celic, ki se množe z delitvijo; po delitviji ostanejo celice skupaj in tvorijo nitasto kolonijo. Vsaka celica v nitki živi samostojno. V celicah opazimo z drobnogledamo protoplazmo, eno ali več trakastih, spiralno zavitih klorofilnih telesc, jedro in mrenico.

Sirogira je zelena rastlina. V njenih celicah se torej dogaja fotosinteza. Ogljikov dioksid dobiva iz zraka, ki je v obliki drobnih mehurčkov razpršen v vodi. Vse rudninske snovi sprejema iz vode.

V manjših stoječih mlakah in po jarkih živi pogosto enocelična alga evgena. Z bičkom na prednji strani celice se lahko prosto giblje (plava) v vodi.

  • Morske alge (zelene, rjave, rdeče alge)

Največji delež alg živi v morju. Razen zelenih alg so v morju pogoste vrste rjave alge in rdeče alge. Med rjavimi algami so najbolj znane razne haluge, ki imajo mnogocelično, včasih pravemu steblu il listom podobno steljko. Rjavo barvo imajo te alge od nekega rjavega barvila, ki pokriva klorofil.

Zelene alge 

Zelene alge

Pomen alg za življenje v morju je zelo velik. Ob obrežju in po plitvinah, vse do globine 150, slge ponekod na široko prekrivajo morsko dno, da so videti kakor pregreznjeni travniki ali potopleno grmovje.  Med njimi žive in se skrivajo razne morske živali: raki, polži, školjke, hobotnice, sipe, zlasti pa ribe. Tem in drugim živalim v morju je za življenje nujno potreben kisik, ki ga alge izločajo v vodo pri asimilaciji ogljikovega dioksida.

Rdeče alge

Rdeče alge

Velika je tudi množina drobnih očesu nevidnih alg, ki plavajo više v zgornjih plasteh morij in tvorijo rastlinski plankton. S planktonskim algami se hranijo manjše morske živalice, ki so potem za hrano večjim živalim. Tako je s prostim očesom nevidni morski plankton posredno vir vsega živalskega bogastva morij in oceanov.

This entry was posted on Monday, July 7th, 2008 at 7:33 am and is filed under Botanika. You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed. You can leave a response, or trackback from your own site.

 

Komentirajte